Domov /   Žitovi izdelki /   Kruh in pekovsko pecivo /  Intervju z očetom Jelenovega kruha  
 
Kruh in pekovsko pecivo
 

JELENOV HLEBEC SLAVI

Ali ste vedeli kdo je oče Jelenovega kruha?

Za vas smo pripravili intervju s Francem Nagodetom, očetom Jelenovega kruha, ki slavi 15. obletnico in je prejel že sedem zaporednih zlatih odličij.

 

 

 

Se morda spomnite točnega datuma rojstva Jelenovega kruha?

 

Ne, točnega datuma se ne spomnim, vem samo, da je bilo nekje v začetku poletja leta 1992. Bil sem že dve leti v pokoju, vendar sem se na prošnjo takratnega direktorja odločil, da grem za kratek čas zaradi pomanjkanja delovnega osebja pomagat v na novo odprto pekarno v Kranj. In tako se je teh nekaj dni razvleklo v celih 10 let, skupno torej 50 let dela v Žitu, od tega 25 let v vrhniškem mlinu, ostalih 25 pa v pekarni.

 

Kako se vam je porodila zamisel za razvoj takšnega, za tiste čase precej neobičajnega kruha?

 

Vsak dan po službi sem vozil kruh na ljubljansko tržnico, v našo potujočo prodajalno, kjer so me kupci nagovarjali k nekemu posebnemu, črnemu kruhu, ki bi ostal svež več dni. Takrat se je na policah našel pretežno bel kruh, precej visok in z gosto sredico. In tako sem se sam pri sebi odločil, da bomo poskusili narediti nekaj čisto posebnega, v povsem drugi smeri.

 

Koliko časa je nastajal?

 

Slabih štirinajst dni. Najprej smo delali poskuse v proizvodnji in ko smo prišli do točke, da se nam je zdel dober, smo ga začeli testirati še pri kupcih na tržnici. Upoštevali smo njihove kritike in predloge, vendar moram reči, da jih skoraj ni bilo. Pokazali smo ga še direktorju in proizvodnja je stekla.

 

Zakaj ste ga poimenovali Jelenov kruh?

 

To ime smo izbrali iz povsem preprostega razloga: pekli smo ga namreč v Pekarni Jelen, ki je ime dobila po istoimenskem hotelu v neposredni bližini pekarne. S tem smo želeli kupcu dati v vednost, kje je kruh pečen oziroma od kod izvira.

 

Kakšne so bile začetne količine in kako so ga sprejeli prvi kupci?

 

Kruh je bil zadetek v polno s svojimi značilnimi velikimi luknjami, dobro zapečeno skorjico, bogatim okusom in daljšo obstojnostjo. Začeli smo s 100 kg na dan, prodajal pa se je samo na dveh lokacijah, in sicer na tržnici v Ljubljani in v Kranju poleg pekarne. Včasih je v vrsti na še vroč hlebec čakalo tudi po 50 ljudi hkrati. Občutki peka, ko vidi, da ljudje zadovoljni odhajajo z njegovim hlebcem v roki, so fantastični.

 

Koliko časa je bil to samo “kranjski Jelen??

 

Po štirih letih peke v kranjski pekarnici smo ga uvedli še po ostalih vrhniških pekarnah. Vedno sem se zavzel, da sem osebno uvajal in učil peke, ki so se v začetnem obdobju radi pritoževali zaradi premehkega testa in bolj zapletenega postopka priprave v primerjavi z običajnimi kruhi.

 

Pa njegov bratec Beli Jelen?

 

Tudi ta spada med moje “iznajdbe?, razvili smo ga kakšno leto za njim.

 

Če kdaj še kupite Jelena, kakšen se vam zdi?

 

Doma še vedno kupujemo izključno ta kruh, ker sem čustveno navezan nanj, obenem pa lahko na ta način še vedno spremljam njegovo kvaliteto. Moram povedati, da se kruh ni poslabšal. Seveda pa pridejo tudi dnevi, ko je njegova kvaliteta nižja,takrat pa zavrtim telefon svojega bivšega sodelavca, ki še dela v pekarni, in ga dobronamerno opozorim.

 


 
Copyright ©, Žito d.d., vse pravice pridržane